Po kosilu sva šla na potep. “Uizi” in na koncu prehodila 15000 korakov. Od mesta za kosilo sva hodila po ulicah, nekje do centra, prečkala kar nekaj mostov, srečala nešteto vojakov, se slikala z udomačenimi kuštravimk golobi(več njih mi je stalo na glavi😵) in za to plačala 500rubljev😆, malo manj boli, ker bi mogla 600, pa sem rekla da več gotovine nimava... Moja prva dva sta bila Bonnie in Clyde, tretja Kleopatra. Naprej si nisem več zapomnila. Seveda je kriv zato Jernej, ker je pristopil do punce, ki jih je razkazovala.
Nato sva se ustavila v trgovini, ki je zgledala posebna in mogočna že od zunaj, z zelo petično ponudbo hrane, pijače in spominkov. Vsekakor se počutiš kot da prideš v dvajseta😊 Že čez nekaj korakov sva se ustavila v luštni trgovini s spominki, kjer gospodična, ki naju je prevzela ni znala niti besede angleško. Za njo je prišla starejša gospa, ki je govorila zelo dobro angleško in nama vse razložila o Materjoškah( to kar mi poznamo pod babuške). Od tega, da sploh ne izvirajo iz Rusije, da so jih začeli zares izdelovati v Rusiji okoli leta 1890, prve so v rokah držale petelina v rokah, nato pa motive iz vsakdanjega življenja, vsakdanjih opravil. Sedaj je teh variacij nešteto. Originalna Materijoška bi morala biti v sedmih plasteh, se pa sedaj bolj pogosto izdelujejo take z 3, 5 ali 10. Število sedem je tudi simbol družine, sedmih članov družine in tudi to je eden izmed pomenov Materjoške. Vsaj tako je rekla teta v trgovini😊 Zaradi slabe vesti, ker nama je vse razložila in pokazala sem potem kupila nekaj magnetkov z upodobljenimi Materjoškami. No saj te bi tako ali tako. Še kar nekaj pešačenja je bilo treba, da sva prišla do Cerkve prelite krvi, vsaj tako si predstavljam prevod Church of spilled blood. Naokrog je bilo ogromno stojnic s spominki, miljoni Materjošk, seveda sem si vse ogledala. Res so luštne. Zagotovo jih bo šlo nekaj z mano domov😊 Klasična, prvotna je rumeno-roza-zelena, ampak tudi nekateri novejši motivi so čudoviti. Sam dinarčke moram menjat v rublje. Ugotovila sem, da so prodajalci spominkov edini, ki znajo angleško 😊 Zunanjost cerkve je čudovita, res. Taka tipična za cerkve, ki si jih predstavljam za rusko arhitekturo. Nato sva še malo hodila, no malo. Kar dolgo. Do nekega večjega mostu, in na drugo stran mesta. No strani je več. Vode je tukaj okoli ogromno! Ne predstavljam si, da sem v St. Petersburgu poleti. Miljarda komarjev. MILJARDA!