Prispela sva na letališče Sheremetyevo😊 Zamude ni bilo, bili smo točni. Rahlo bi se lahko zapletlo v Beogradu. Na Brniku so nama izdali boarding pass-a(jaz sem bila prvič pozorna, da se temu reče po slovensko vstopni kuponi-ali mi lahko nekdo obrazloži, Nejka ti mogoče😊 kdo in zakaj in kako se je spomnil tako neumnega prevoda?) za let do Beograda, tistega od Beograda do Moskve naj bi dobila na connecting pultu ali boardingu v Beogradu. Ko sva tja prispela sva šla do tega pulta in nama rečejo, da nama boarding pass-e lahko izdajo za sosednjim pultom, ki se odpre kasneje, ali pa greva ven iz območja povezanih letov na check in čez celoten postopek do gate-ov. Da je do leta še tri ure in nama ne bo dolgčas😊 Jaz sem bila kar za stvar, ker sem menila, da bova zato dobila boljše sedeže, Jerneju se ni dalo. Kot skoraj vedno je obveljala njegova in sva sla na okrepčilo(margarinska tortica iz prejšnje objave😊). Čez kako uro, ko nama je potekla ura brezplačnega wifi-ja sva se prestavila do sedežev blizu pulta kjer naj bi prevzela boarding pass-e. Minilo je nekaj časa in nikjer nobenega, nakar grem do prvotnega pulta, kjer vprašam kdaj pridejo zemeljske stevardese Aeroflota(z njimi sem letela prvič) in pravi, da jih ne bo. Povem najino situacijo, malce tipično beograjsko je zdolgočaseno poklicala na check in Aeroflota in uredila, da so nama prinesli boarding pass-e na boarding. Wiii, male zmage. Jaz se ji toplo zahvalim, a ona nič. Pa dobro, je res da je to njena služba😊
Boarding in cel postopek vožnje z busom do letala je minil mimogrede, večina sopotnikov je bila azijcev, starejših azijcev. Le kje so bili? Sva bila med mlajšimi potniki. Letalo je imelo široke sedeže, na vsaki strani 3. Pa tudi vrst je bilo kar nekaj več. Torej nič klastrofobije kot na prvem letu😊 Večino leta sva prespala, no jaz bolj predremala, no razen na zacetku ko sva dobila sendviček pa sok. Tudi luči so ugasnili.
Že ko sem urejala vizo, sem vedela, pa tudi potrdilo se je, da so Rusi veliki birokrati. Prav s strahom sem vse skupaj urejala. Ampak glavno da je šlo skozi in sva vizi dobila. Torej, ob prihodu na letališče sva šla skozi policijsko kontrolo, kjer preverijo vizo in ti izdajo še en manjši listek, kjer je povzetek vize, ne vem kje, ampak prebrala sem, da ga nikakor ni za zgubit😊 Stojiva v vrsti, bila sva med zadnjimi, okenc je bilo več, ko pride ena policistka iz ene od hiškic-pisarn in teži eni punci naj se prestavi na drugo okence, ker je tam prosto. Gospodična lagano hodi, policistka pa kriči nad njo in ji kaže naj hodi hitreje😊 Preveč smo ležerni. Malo nas je še tistih, ki se bojimo avtoritet in policistka je to dojela. Na vrsto pridem jaz, policist vzame dokumente, angleško ne govori. Mrk je do konca. Nakaže mi naj snamem očala, gleda mene, sliko na potnem listu, mene, sliko... Nekaj minut😊 no tako se je vsaj meni zdelo. Nato z lupo pogleda vsak milimeter prve strani potnega lista. Nato vpraša: “Tenerifi?” Sem mislila, da sem ga narobe razumela in v angleščini rečem da ne razumem... Vpraša sosednjega policista: “Kak se kaže po angleški?” On reče Španija😂 dojamem da me sprašuje od kod sem priletela in povem, da Ljubljana oz. Beograd. Še nekaj časa gleda v moj potni list in nato pripravi ta mali listek, ki sem ga morala podpisat, poštemplja potni list in nakaže naj grem. Super 😊 Niso naju vrnili nazaj v Slovenijo.
Letališče Sheremetyevo je oddaljeno od centra Moskve 30km, vožnja z vlakom stane 400rubljev kar jr cca 5Eur. Je največje letališče v Rusiji, lani je preko njega potovalo 40miljonov potnikov. Sodi med 50 najbolj prometnih letališč na svetu. Prvotno je bilo zgrajeno v vojaške namene, odprto 7. oktobra 1957(slaba dva meseca preden se je rodil ati😊) ob 40. obletnici oktobrske revolucije. Kasneje so mu namembnost spremenili, najprej v civilnega notranjega, 11. avgusta 1958, je bil prvi civilni polet, 1. junija 1960 pa je bil narejen tudi prvi mednarodni let v Berlin.
Trenutno sediva v Starbucksu, Jernej je lačen, sem mu kupila slano pito(je kar zadovoljen), meni pa kapučin in cheescake(po moje najboljši kar sem jih jedla, no Anita, tvoj zmaga, odličen in narejen z ljubeznijo🖤). Čez nekaj časa bova naredila premik z vlakom, v smeri kjer imava potem spalnik do St. Petersburga. We don’t feel very olimpic today 😀
Malo sem pod stresom, ker imava v kupeju rezervirane zgornje postelje pograda😵 8 ur strahu. Upam, da koga ne bo in se bom lahko dogovorila za spodnje ležišče. Ali pa bom osebo pod mano skušala zastrašiti😊