Tretji dan v Moskvi se je začel z obiskom ambasade, nato pa ponovno na Rdeči trg v mavzolej Lenina. Vstop je prost, potrebno se je le postaviti v vrsto. Seveda je obvezen pregled za kovine, na vsakih nekaj metrov pa stojijo tudi vojaki, ki usmerjajo in vzbujajo strah😊 Malce se sprehodiš naokoli, nato pa pod zemljo do Leninovega balzamiranega telesa, na črno zlatem podstavku, rahlo osvetljen z rdečimi reflektorji. Kolona okoli je tekoča in nič kaj zaustavljanja. Seveda se ne sme fotografirat, hoditi pa moraš v popolni tišini, drugače te
vojaki opomnejo. Iz spoštovanja. Lenin si je sicer želel, da ga kremirajo in pokopljejo v St. Petersburgu na grobu njegove matere, vendar so se Rusi odločili da ga balzamirajo.
Nato sva z metrojem šla do Novodevichy samostana in pokopališča. Karte za samostan se je dalo plačat samo z gotovino, imela sem 200 rubljev, karta pa je bila ena 300. Se je šel zdilat za študentske(bila je 100) in se je izšlo😊 Trenutno je celoten del samostana v gradnji, vstopila sva le v cerkev, kjer sem si morala zakriti glavo z ruto. Izbrala sem najgršo😊 Celotna cerkev je dišala po čebeljem vosku iz katerega so narejene tanke sveče, ki jih tukaj kurijo. Zelo prijetno. Verniki, ki prihajajo v cerkvo pa božajo in poljubljajo uokvirjene slike, Jezusa, Marijo in se molijo k njim.
Bistveno bolj všeč mi je bilo pokopališče, ki je namenjeno najbolj pomembnim Moskovčanom. Obstaja prav zemljevid, kjer so vrisani grobovi najbolj pomembnih. Pokopališče je take, srednje velikosti, kot tretjina, četrtina ljubljanskih Žal. Sama sem se sprehodila do groba Borisa Jelcina, ki je v bistvu čisto na sredini, kar na poti in je malce drugačen, na plošči je ogromna plapolajoča ruska zastava. Grobovi so kar neobdelani, veliko trave, divjih rož, edino kar kazi podobo so umetne, plastične rože namesto pravih šopkov. Tudi ikebane in venci so pretežno iz umetnega cvetja.
Po kosilu sva šla do parka Gorky, nekje po razruvani in blatni cesti, ker jaz bi pa po bližnjici😊 Park je ogromen, nešteto potk, ribnikov, fontan, klopc in zasajenih gredic z visokiki in prelepimi rožami, ki dajejo občutek bogatega travnika. Brez grdih “rdečih bobekov”,mačeh in podobnih rož za grobove, ki so posajene po naših parkih. Pozimi se celoten park spremeni v ogromno drsališče. Od parka Gorky sva se peš sprehodila ob reku Moskvi do centra mesta, na koncu čez most, ki vodi do ene izmed katedral, seveda z obveznim pregledom za kovine in kovinsko ograjo, ki ločuje most in ljudi, ki hodijo levo oz. desno. Rusi res radi umetno usmerjajo ljudi.